Evropski duh
dvojezični napis v Škocjanu

Škocjanska oboeina je postala glede razprave
o dvojezioenih napisih ena najbolj izpostavljenih
krajev na južnem Koroškem. S svojimi
vasmi in kulturnimi društvi pa je obenem
eno najmočnejših območij slovenskega
prebivalstva v Podjuni.
100-letnico praznuje vaše domače Slovensko
prosvetno društvo »Vinko Poljanec«. Če bi
lahko govorila zgodovina farovža, cerkve,
nekoč lastnega kulturnega doma, če bi lahko
spregovorile priče časa od ustanovitve Slovenskega
izobraževalnega društva Škocjan od
leta 1906 naprej, potem bi nam govorile o
močnem slovenskem življu v teh krajih, o
izrednih pevskih in igralskih uspehih domčeinov,
o usodah in krutosti za časa plebiscita in
druge svetovne vojne z izseljevanjem z doma-
čih kmetij, o povojnem novem razcvetu z
gradnjo lastnega kulturnega doma, ki je zaslovel
po širnem dvojezičnem ozemlju s številnimi
koncerti, igralskimi predstavami, zasedanji,
množičnimi zborovanji in manifestacijami
in centralnimi posvetovanji kulturnih in
političnih ustanov.
Društvo si je nadelo ime enega od najuglednejših
slovenskih duhovnikov, namreč
gospoda Vinka Poljanca. Dobro je, da se ga
prav ob vašem 100-letnem društvenem jubileju
in ob letošnji 100-letnici slovenske duhovniške
skupnosti Sodalitas še posebej spomnite
in si predočite lik tega dejavnega narodnega
pastirja.
Vinko Poljanec, ugledni deželni poslanec
in poslanec kmetijske zbornice, je bil leta
1938 pregnan, spravili so ga z izmišljeno podtaknjeno
utemeljitvijo v jeoeo v Pliberk in nato
v Celovec. Nacistiočno preganjanje ga je oslabilo
tako močno, da je bil 25. avgusta 1938 prva
slovenska žrtev tega stražnega, krutega in
nečloveškega režima.
Celih 40 let se je docela posvečal duhovniškemu
in narodnemu delovanju. V prosveti je
bil doma, neizprosen je bil njegov boj za pravice
maternega jezika in slovenske kulture.

Njegova oporoka za nas je, da se zavedamo
svojih korenin, svojega poslanstva in skupnega
nastopa. V tem duhu so se prosvetaši na
občnem zboru 30. 6. 2002 soglasno odločili,
da pristopijo kot slovensko društvo tudi h Krščanski
kulturni zvezi in tako zagotovijo sodelovanje
z vsemi strujami in sloji v občini,
zavedajoč se, da je le v skupnosti moč kulturnega
plodovitejšega skupnega nastopa in
učinkovitejšega uspeha.
Z novim društvenim timom s predsednikom
ek. sv. Alojzem Čikom na čelu, ki je izurjen
ravno v smislu ustanovitelja na politioenem,
kmetijsko-gospodarskem in predvsem
še na kulturno-prosvetnem področju, ste si
društveniki začrtali za današnji čas sodobno
pot vsestranske kulturne dejavnosti v Škocjanu,
kraja torej, ki je izpostavljen vsem vetrovom
in vplivom, tako politično kot tudi v
turistioenem smislu. Pravijo, da je prav turizem
vzrok za asimilacijo mnogih naših ljudi
ob Klopinjskem jezeru.
Upam, da bodo pristojni v občini čim prej
spoznali bogastvo pristne slovenske kulturne
dejavnosti, če se bodo hoteli pri števati k
sodobni, večjezioeni evropski kulturni raznolikosti
in se tako uveljaviti kot turistioeni dejavnik
v novi regiji v prostoru Alpe-Jadran, ki
obsega tudi slovenska oz. dvojezioena območja
od Furlanije in Julijske Krajine, Kanalske
doline do avstrijske Štajerske in Porabja.
K evropskemu duhu spada tudi dvojezioeni
napis v Škocjanu, kraja, ki je bil povod za razsodbo
avstrijskega ustavnega sodišoea v letu
2001 in številnih akcij ter protestov.
Tudi do neposrednega soseda Slovenije
kaže stopnjevati in krepiti vezi prav na kulturnem
področju in se ozirati po smernicah oz.
statutih SPD »Vinko Poljanec«. Številni koncerti
za turiste, ki prihajajo ne samo iz Avstrije,
temvče tudi iz Nemčije, Nizozemske, Belgije,
Holandije in v zadnjih časih tudi iz Slovenije,
Hrvaške in celo Rusije, nazorno dokazujejo,
da je društvo imelo prav, ko se niti v
najbolj razburkanih časih ni odpovedalo svojemu
poslanstvu za ohranjevanje pristne slovenske
kulturne dejavnosti. Prav to dejstvo
napravi kraj Škocjan mikavnejšega, bogatejšega,
pristnejšega, zanimivejšega, skratka
znamenitejšega.
Zato mi dovolite, da se zahvalim celotnemu
odboru društva za vso požrtvovalnost, še
posebno imensko Helki Mlinar za nepretrgano
»jezikovno odrsko šolo« in številne spod

bude na pevskem področju in pevovodji Francu
Starzu za dolgoletno vztrajnost pri vajah in
nastopih moškega pevskega zbora »Vinko
Poljanec«.
Z lastnim kadrom ste si ustvarili kar najboljše
pogoje za prihodnost, saj pridobitev
številne mladine tako na odrskem kot tudi
pevskem področju zagotavlja kulturno-duhovni
razcvet tudi v prihodnosti!
V tem smislu vam v imenu Kršoeanske kulturne
zveze iskreno čestitam ob 100-letnici
SPD Vinko Poljanec z željo, da bi v tem prijetnem
ozračju s ponosom in pokončno hojo
delali naprej in s tem kulturno bogatili ne
samo naravni biser okrog Klopinjskega jezera,
temveč vso našo prelepo južno Koroško.


Andrej Lampichler

tajnik KKZ