100 let Slovenskega prosvetnega društva Vinko Poljanec Škocjan
V letu 1906 so koroški Slovenci ustanovili številna kulturna društva: Brnca, Dobrla vas, Šmihel, Šentjanž, Velikovec, Škocjan, Sodaliteta in drugod. Takrat je bilo ustanovljeno tudi Slovensko krščansko-socialno bralno društvo za Škocjan in okolico (5.avgusta pri Rušu v Samožni vasi), ki se je leta 1959 poimenovalo po Vinku Poljancu, ki je bil v Škocijanu preko 30 let (1908-1938) do svoje nasilne smrti župnik. Soustanovitelj društva je bil Miha Kačnik, pd. Jogr. 1906 so naši predniki živeli v mnogonarodni in veliki Avstro-Ogrski monarhiji. Takrat še ni bilo meja do naših južnih sosedov. Večinoma so bili kmetje. Denar se je tedaj imenoval krona in na bankovcih je poleg drugih jezikov pisalo tudi slovensko, na primer sto kron.
Ker so bili tedaj duhovniki skoraj edini izobraženci, so se ukvarjali tudi s politiko. Njihovo delovanje je bilo v popolnem soglasju s cerkveno doktrino. Duhovniki iz vrst večine so bili politično pravtako dejavni kot slovenski. Cerkev in z njo ordinariat krške škofije je pospeševal in zagovarjal družbeno dejavnost vse duhovščine v krščansko-socialnem smislu. Tako je imel Vinko Poljanec poleg svojega duhovniškega poklica tudi nekaj političnih in kulturnih funkcij. Bil je deželni poslanec, občinski odbornik, član Kmečke zbornice in predsednik raznih kulturnih organizacij. Leta 1906 je štela občina Škocjan okoli 1300 prebivalcev, od katerih se je 90 % priznavalo za Slovence.
Kakšno je bilo delovanje novoustanovljenega društva društva? Društveniki so ustanovili moški zbor, ki je nastopal doma in v okolici. Imeli so knjižnico, uprizarjali so igre, nekaj časa je delovala tudi skupina tamburic. Za mlada dekleta so bili na programu kuharski tečaji.
Pri plebiscitu
se je leta 1920 55% prebivalcev odločilo, da po razpadu monarhije ostanejo pri novi Republiki Avstriji. Maloštevilna inteligenca, ki se je večinoma zavzemala za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS), je morala občino oziroma Koroško zapustiti.
V občini so Slovenci kmalu zopet začeli s kulturnim delom. Gonilna sila je bil župnik Vinko Poljanec.
Nastajajoči in rastoči nacizem društvu in članom ni prizanesel. Številni člani so bili aretirani, preživeli leta v taboriščih, nekateri so bili tudi umorjeni. Med njimi tudi Vinko Poljanec, ki so ga leta 1938 po dvomljivem deviznem prekršku aretirali in ga v celovškem preiskovalnem zaporu spravili ob zdravje, da je na posledicah pomanjkanja odgovarjajoče zdravstvene oskrbe umrl. Med ljudstvom se je razširila govorica, da so ga zastrupili. Med Slovenci velja upravičeno kot prva žrtev nasilnega nacizma.1943 so na dvorišču ljudske šole nacisti zažgali slovenske knjige iz knjižnice in vso društveno dokumentacijo.
Po drugi svetovni vojni se društvo dolgo ni opomoglo. 1959 je Foltej Hartmann poživil pevsko dejavnost in ustanovil moški pevski zbor, ki sta ga nato vodili še Hanzej Kežar in Šiman Wruhlich. Od leta 1983 ga vodi Franc Starz. Dolga leta je - do svoje smrti - predsedoval društvu zaslužni Miha Kap. D
anes predseduje društvu ekonomski svetnik Alojz Čik. Podpredsenica društva je zavzeta kulturna delavka in prejšnja učiteljice ljudske šole v Škocjanu, Helka Mlinar, ki je hkrati tudi predsednica Slovenskega kulturnega društva, ki je bilo ustanovljeno pred 20. leti v namen odrske dejavnosti in kulturnega dela z mladino in otroki. V okviru tega društva deluje tudi pevska skupina Nomos, ki goji slovensko in mednarodno sodobno pevsko literaturo. Sodelovanje med obema društvoma je zelo ozko. Vinko Poljanec je včlanjen v obe centralni kulturni organizaciji koroških Slovencev v Celovcu. Dejavnosti zbora, ki danes šteje 23 pevcev: ohranitev in gojitev koroške slovenske pesmi in pesmi drugih narodov, koncerti za domačine in turiste, gostovanja v tu- in inozemstvu, kresovanja, gojitev družabnosti in letošnji višek: izdaja zgoščenke. Posebno je treba še poudariti, da Vinko Poljanec prijateljsko sodeluje na koncertih, ki jih prirejajo društva naših nemških soobčanov v občini Škocjan.
V letu 2006 - sto let pozneje - šteje občina Škocjan preko 30
00 prebivalcev. Narodnostna slika je obrnjena na glavo: koroških Slovencev je po podatkih uradnih ljudskih štetij le še okoli 15 %, čeprav še več ljudi govori in razume vsaj slovenski dialekt. Kulturni prispevek Slovencev v občini pa je danes vsekakor večji in kvalitetnejši (društvi Vinko Poljanec in Danica) in se nam ni treba skrivati.
Zahvaljujemo se vsem, ki pri našem društvu aktivno sodelujejo, nas podpirajo in prihajajo na naše prireditve in jih prosimo, da nam ostanejo zvesti še naprej. V bodočnost gledamo optimistično in smo prepričani, da se bodo občani vedno bolj zavedali svojih slovenskih korenin in ohranjali tradicijo, četudi mnogi ne bodo več govorili slovensko. In ta kultura naj bi prišla do izraza tudi v dvojezičnih napisih, ki ne bodo markacije kakih ozemelj ampak izraz skupne tradicije in kulture koroške regije v razširjeni Evropski skupnosti.